Velika noč je ena izmed najpomembnejših krščanskih praznikov, ki ga praznujejo po vsem svetu. Tudi v Sloveniji ima Velika noč velik pomen in je zaznamovana z verskimi obredi ter številnimi tradicionalnimi navadami. Na prvem ekumenskem koncilu v Nikeji so določili, da se veliko noč praznuje na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni. Tako je lahko velika noč med 22. marcem in 25. aprilom. Vendar pa Cerkev nikoli ni popolnoma sledila najnovejšim astronomskim odkritjem.
Rimokatoliška 05. april 2026. čez 111 dni.
Pravoslavna 12. april 2026. čez 118 dni.
| Rimokatoliška | Praznik | Pravoslavna |
|---|---|---|
| 20. april | Velika noč 2025 | 20. april |
| 05. april | Velika noč 2026 | 12. april |
| 28. marec | Velika noč 2027 | 02. maj |
| 16. april | Velika noč 2028 | 16. april |
| 01. april | Velika noč 2029 | 08. april |
| 21. april | Velika noč 2030 | 28. april |
Obredi in tradicije:
Na veliki četrtek, petek in soboto potekajo verski obredi v cerkvah po vsej državi. Na veliki petek se verniki udeležujejo križevega pota, ki predstavlja pot, ki jo je Jezus prehodil na poti k usmrtitvi.
Na veliko soboto se verniki udeležujejo vigilije ali budnice, ki se začne v večernih urah in predstavlja pričakovanje Jezusovega vstajenja. Na ta dan se običajno blagoslovi tudi hrana, ki jo verniki nato odnesejo domov in jo pojedo na velikonočno nedeljo.
Na velikonočno nedeljo se verniki zjutraj zberejo v cerkvah, kjer se maša začne s čestitko »Kristus je vstal!«. Po maši se družine običajno zberejo na velikonočnem zajtrku, ki je sestavljen iz tradicionalnih jedi, kot so pirhi, hren, šunka, potica in druge.
Poleg tega se na Veliko noč po Sloveniji odvijajo tudi številni drugi običaji, kot so izdelovanje velikonočnih butaric, barvanje pirhov, igre z vretenom, obiskovanje sorodnikov in prijateljev ter sprehodi v naravi.
Na splošno je Velika noč v Sloveniji praznik družine, prijateljstva in skupnosti, ki ga verniki in neverniki praznujejo na svoj način, a vsi se zavedajo njegovega pomena in tradicije.